KNJIŽNICA I. OŠ ŽALEC
  • AKTUALNO
  • Domov
  • Bralna značka
  • Domače branje
  • BRALNI IZZIVI
  • O KNJIŽNICI
  • KIZ
  • Učbeniški sklad
  • Povezave
  • POMOČ PRI ISKANJU GRADIVA

8. FEBRUAR - PREŠERNOV DAN - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Picture
Več o našem največjem slovenskem pesniku si lahko prebereš na spletni strani http://www.preseren.net/slo/default.asp.


Picture

BRALNA ČAJANKA KNJIŽNIH MOLJEV ŠESTOŠOLCEV NA I. OŠ ŽALEC
V torek, 22. 11. 2022, je v popoldanskih urah v šolski knjižnici I. OŠ Žalec potekala bralna čajanka za šestošolce. Posvetili smo se branju poezije in debatirali o prebranih pesmih. Vsak je napisal tudi svojo likovno pesem. Seveda ni manjkalo čaja in piškotov, kot se to za bralno čajanko spodobi. Učenci pravijo, da se že veselijo naslednjega druženja ob knjigi, čaju in piškotih.
 
S-
mrečica
že stoji, božič
spet k nam hiti.
Kraguljčki pojejo, lučke
gorijo in smrečico krasijo.
Božičkovi jelenčki in sneg nas
razveselijo. Drvimo s sanmi, ko zvonec
zazvoni. Zvezda na smrečici nadeta je, piškoti
pridišijo iz kuhinje. Božične pesmi vaščani prepevajo in
 božične kape nosijo. Ho-ho-ho, jelenčki pojejo in srečni smo vsi,
 ko drsat odpravimo se mi. Snežna kepa prileti, zvezdni utrinek se zablešči in
želja izpolni se mi. Zberemo se ob smrečici in zapojemo si … božič nas zmeraj razveseli.

 
                                                                                                            Gaja Audič, 6. a


     NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2022
                    8. september–9. oktober 2022
Rdeča nit NMSB 2022/Beremo skupaj je povezava med branjem in gibanjem.

Izhodišče je misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729), ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem.
»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« 

Namen:
•Spodbujanje/oblikovanje zdravega življenjskega sloga, spretnosti, razvoja nasploh.
•Vloga kakovostnega preživljanja prostega časa. Sprostitev.
•Oblikovanje ustvarjalne osebnosti - pozitiven odnos tako do branja kot do gibanja.
•Vseživljenjski proces pri obojem – nenehno razvijanje in bogatenje sposobnosti – vitalnost, dobro počutje.
•Gibanje, namenjeno/prilagojeno ljudem z različnimi omejitvami, interesi, potrebami …
•Rehabilitacijski/terapevtski vidik obojega.


Povezovanje kulture branja in gibanja je mišljeno zelo široko, npr.:
•literarne ekskurzije/sprehodi/vodenja, tematske/pravljične poti (ogledovanje spominskih obeležij, obiskovanje rojstnih hiš avtorjev, morda z nastopom avtorja, ki živi v okolici ...), 
•pripovedovanje, branje v naravi, tudi tematsko vezano na izbrane lokacije,
•vzpostavljanje, vzdrževanje, obiskovanje, uporaba knjigobežnic,
•povezovanja med branjem in različnimi športnimi dejavnostmi, 
•priprava novih, sodobnih projektov za različne ciljne skupine.

Na šoli bomo mesec skupnega branja obeležili s pravljičnimi uricami, ki jih bodo deležni prvošolčki v jutranjem varstvu. Da pa te urice ne bodo čisto običajno branje, jih bomo povezali z gibanjem. 
Ali znamo z gibi oponašati zajčje poskoke? Ali morda s telesom pokazati črko J?
Potrudili se bomo in zagotovo nam bo uspelo.


Kajetan Kovič
21. oktobra leta 1931 se je v Mariboru rodil pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Kajetan Kovič. Koviča uvrščamo v obdobje sodobne slovenske književnosti po drugi svetovni vojni. Njegova najbolj znana dela so Pesmi štirih (skupaj s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Janezom Menartom), Ne bog ne žival, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri. Leta 1967 je za svoje delo Ogenjvoda dobil Nagrado Prešernovega sklada, enajst let kasneje pa še Prešernovo nagrado za zbirko pesmi Labrador. Leta 1993 je za svoje delo Sibirski ciklus dobil Jenkovo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje stanovsko Društvo slovenskih pisateljev. Kovič je umrl 7. novembra 2014 v Ljubljani pri 83 letih.

Picture
Picture
Picture

DAN REFORMACIJE

31. oktober
je dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo kot državni praznik. Reformacija je slovenskemu narodu prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Prvič pa se je omenil tudi pojem Slovenec. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.
Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na njeno krizo. S tem se je začelo reformno gibanje, ki je povzročilo veliko sprememb v katoliški veri.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastala tudi prva slovenska slovnica, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992.

[Vir besedila: www.dnevnik.si, 31. 10. 2021]

[Vir slike: http://sl.wikipedia.org, 31. 10. 2011]





Picture

Svetovni dan pismenosti

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) ter Mednarodno bralno društvo sta leta 1966 razglasila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Za začetek si lahko v kratkem filmu ogledate nekaj dejstev o pismenosti.
Pismenost je sposobnost branja, pisanja in razumevanja vsakdanjih sporočil. Je človekova pravica in je izjemnega pomena za osebni razvoj ter za razvoj družbe, predvsem v smislu izkoreninjenja revščine, zmanjšanja umrljivosti otrok, omejevanja rasti prebivalstva, doseganja enakosti med spoloma in pri zagotavljanju trajnostnega razvoja, miru in demokracije. Z mednarodnim dnem želijo opozoriti, da je, kljub hitremu tehnološkemu razvoju, stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno zelo nizka. Z organizacijo različnih dejavnosti želijo spodbuditi razvoj in povečanje le- te.
Learn More
Picture

Projekt Rastem s knjigo

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Projekt je Ministrstvo za kulturo začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007, najprej zgolj za osnovne šole. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije ga je začela voditi ob ustanovitvi leta 2009. Izvajamo ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). Sodelujemo tudi z učitelji, ki poučujejo slovenščino v t. i. sobotnih šolah (Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BiH, Srbija, Hrvaška, Francija idr.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt idr.).

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so
  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, 
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Kako poteka projekt Projekt »Rastem s knjigo« pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom RS za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Sekcijo šolskih knjižnic pri ZBDS in Društvom slovenskih pisateljev.
Prve priprave na projekt, ki je vezan na šolsko leto, se pričnejo v spomladanskih mesecih z javnim razpisom, v okviru katerega naša pristojna strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov.
Vsako leto sta izbrani dve drugi deli. Delovna skupina, ki vključuje predstavnike sodelujočih institucij, pripravi natančne informacije o izvajanju projekta za šole in knjižničarje, v sodelovanju z založnikom in avtorji pa tudi promocijsko gradivo in predstavitvena filma za obe deli. 
Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra ob mednarodnem dnevu pismenosti. Takrat so izbrane knjige dostavljene v vse splošne knjižnice v Sloveniji.
Vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje še spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. Med šolskim letom potekajo tudi srečanja učencev in dijakov z avtorji izbranih knjig po številnih slovenskih šolah, ponekod pa tudi v zamejstvu in drugod po svetu. Te nastope sofinancirata Društvo  Bralna značka Slovenije – ZPMS in Društvo slovenskih pisateljev. Hkrati se pri promociji branja že vrsto let povezujemo tudi s Košarkarsko zvezo Slovenije.
Learn More
Branje je za mišljenje kot telovadba za telo.
Picture
Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • AKTUALNO
  • Domov
  • Bralna značka
  • Domače branje
  • BRALNI IZZIVI
  • O KNJIŽNICI
  • KIZ
  • Učbeniški sklad
  • Povezave
  • POMOČ PRI ISKANJU GRADIVA