UGANKA

  KAJ JE TO?

Črni znaki v ravni vrsti – jim sledim z očmi in prsti. Na potiskanih straneh so junaštva, žalost, smeh, so uganke, so modrosti. In ko jih izvem zadosti, spet jih stisnem med platnice: kje so skrite te resnice?                     
                                                          (Anja Štefan)
(namig: police v knjižnici bi bile brez njih prazne)

KAJUHOVO LETO

Vlada Republike Slovenije je leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto. Karel Destovnik s partizanskim imenom Kajuh je bil slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Rodil se je leta 1922 v Šoštanju, kjer je že zgodaj spoznal družbeno neenakost, zaradi česar se je navdušil nad komunističnimi idejami o novem in boljšem svetu. V svojih pesmih je pisal o ljubezni in svobodi, predvsem pa o uporu proti okupatorju, ki je med 2. svetovno vojno zasedel slovensko ozemlje. Kajuh se je iz ljubezni do domovine pridružil partizanskemu odporniškemu gibanju in pesnil vse do svoje smrti 22. februarja 1944, ko je ob nemškem napadu padel v bližini svojega doma, star samo 21 let.

O Karlu Destovniku Kajuhu si lahko ogledate tudi dokumentarno oddajo in druge televizijske in radijske prispevke:
https://365.rtvslo.si/arhiv/pozabljeni-slovenci/174355811
https://365.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan/174926698
https://365.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174921325

8. FEBRUAR - PREŠERNOV DAN - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Picture
Več o našem največjem slovenskem pesniku si lahko prebereš na spletni strani http://www.preseren.net/slo/default.asp.

BRALNA ČAJANKA KNJIŽNIH MOLJEV ŠESTOŠOLCEV NA I. OŠ ŽALEC
V torek, 22. 11. 2022, je v popoldanskih urah v šolski knjižnici I. OŠ Žalec potekala bralna čajanka za šestošolce. Posvetili smo se branju poezije in debatirali o prebranih pesmih. Vsak je napisal tudi svojo likovno pesem. Seveda ni manjkalo čaja in piškotov, kot se to za bralno čajanko spodobi. Učenci pravijo, da se že veselijo naslednjega druženja ob knjigi, čaju in piškotih.
 
S-
mrečica
že stoji, božič
spet k nam hiti.
Kraguljčki pojejo, lučke
gorijo in smrečico krasijo.
Božičkovi jelenčki in sneg nas
razveselijo. Drvimo s sanmi, ko zvonec
zazvoni. Zvezda na smrečici nadeta je, piškoti
pridišijo iz kuhinje. Božične pesmi vaščani prepevajo in
 božične kape nosijo. Ho-ho-ho, jelenčki pojejo in srečni smo vsi,
 ko drsat odpravimo se mi. Snežna kepa prileti, zvezdni utrinek se zablešči in
želja izpolni se mi. Zberemo se ob smrečici in zapojemo si … božič nas zmeraj razveseli.
 
                                                                                                            Gaja Audič, 6. a

     NACIONALNI MESEC SKUPNEGA BRANJA 2022
                    8. september–9. oktober 2022
Rdeča nit NMSB 2022/Beremo skupaj je povezava med branjem in gibanjem.

Izhodišče je misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela (1672–1729), ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem.
»Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« 

Namen:
•Spodbujanje/oblikovanje zdravega življenjskega sloga, spretnosti, razvoja nasploh.
•Vloga kakovostnega preživljanja prostega časa. Sprostitev.
•Oblikovanje ustvarjalne osebnosti - pozitiven odnos tako do branja kot do gibanja.
•Vseživljenjski proces pri obojem – nenehno razvijanje in bogatenje sposobnosti – vitalnost, dobro počutje.
•Gibanje, namenjeno/prilagojeno ljudem z različnimi omejitvami, interesi, potrebami …
•Rehabilitacijski/terapevtski vidik obojega.


Povezovanje kulture branja in gibanja je mišljeno zelo široko, npr.:
•literarne ekskurzije/sprehodi/vodenja, tematske/pravljične poti (ogledovanje spominskih obeležij, obiskovanje rojstnih hiš avtorjev, morda z nastopom avtorja, ki živi v okolici ...), 
•pripovedovanje, branje v naravi, tudi tematsko vezano na izbrane lokacije,
•vzpostavljanje, vzdrževanje, obiskovanje, uporaba knjigobežnic,
•povezovanja med branjem in različnimi športnimi dejavnostmi, 
•priprava novih, sodobnih projektov za različne ciljne skupine.

Na šoli bomo mesec skupnega branja obeležili s pravljičnimi uricami, ki jih bodo deležni prvošolčki v jutranjem varstvu. Da pa te urice ne bodo čisto običajno branje, jih bomo povezali z gibanjem. 
Ali znamo z gibi oponašati zajčje poskoke? Ali morda s telesom pokazati črko J?
Potrudili se bomo in zagotovo nam bo uspelo.


Kajetan Kovič
21. oktobra leta 1931 se je v Mariboru rodil pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar in urednik Kajetan Kovič. Koviča uvrščamo v obdobje sodobne slovenske književnosti po drugi svetovni vojni. Njegova najbolj znana dela so Pesmi štirih (skupaj s Cirilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Janezom Menartom), Ne bog ne žival, Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri. Leta 1967 je za svoje delo Ogenjvoda dobil Nagrado Prešernovega sklada, enajst let kasneje pa še Prešernovo nagrado za zbirko pesmi Labrador. Leta 1993 je za svoje delo Sibirski ciklus dobil Jenkovo nagrado, ki jo vsako leto podeljuje stanovsko Društvo slovenskih pisateljev. Kovič je umrl 7. novembra 2014 v Ljubljani pri 83 letih.

Interesne dejavnosti v knjižnici
VESELA ŠOLA

Mladi veselošolci, učenci od 4. do 9. razreda, so skozi celo šolsko leto preko različnih tematik ustvarjalno in celovito pridobivali znanje, veščine in spretnosti. Raznovrstne vsebine so bile vezane na aktualne teme današnjega časa, obeleževanje posebnih dogodkov ali preprosto dopolnjevanje znanja s področja razumljivih tem.Učenci so se na tekmovanje pripravljali samostojno doma in v šolski knjižnici z mentorico knjižničarko gospo Karmen Krivec. Znanje, ki so ga pridobili, so pokazali najprej na ŠOLSKEM TEKMOVANJU, najboljši pa tudi DRŽAVNEM TEKMOVANJU.

Picture
TAVČARJEVO LETO
Ivan Tavčar (28. avgust 1851–19. februar 1923)
Foto: Wikipedia
Leto 2023 je tudi leto Ivana Tavčarja, saj mineva 100 let smrti pisatelja, ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem. Leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko rojeni Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno in postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane in na tem položaju ostal deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS in postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.
Tavčar je bil soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih občinah (Celje, Kamnik, Kranj, Krško, Ljubljana in Šoštanj) podelili naziv častnega občana.
V slovensko zavest se je najbolj zasidral kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona. Pisati je začel že kot dijak, ustvarjal pa je do pozne starosti. Njegov opus obsega več kot 40 del, najbolj znana dela so povest Cvetje v jeseni, zgodovinski roman Visoška kronika in roman Izza kongresa.
Picture

DAN REFORMACIJE

31. oktober je dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo kot državni praznik. Reformacija je slovenskemu narodu prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Prvič pa se je omenil tudi pojem Slovenec. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora.
Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na njeno krizo. S tem se je začelo reformno gibanje, ki je povzročilo veliko sprememb v katoliški veri.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastala tudi prva slovenska slovnica, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992.

[Vir besedila: www.dnevnik.si, 31. 10. 2021]

[Vir slike: http://sl.wikipedia.org, 31. 10. 2011]

Svetovni dan pismenosti

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) ter Mednarodno bralno društvo sta leta 1966 razglasila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Za začetek si lahko v kratkem filmu ogledate nekaj dejstev o pismenosti.
Pismenost je sposobnost branja, pisanja in razumevanja vsakdanjih sporočil. Je človekova pravica in je izjemnega pomena za osebni razvoj ter za razvoj družbe, predvsem v smislu izkoreninjenja revščine, zmanjšanja umrljivosti otrok, omejevanja rasti prebivalstva, doseganja enakosti med spoloma in pri zagotavljanju trajnostnega razvoja, miru in demokracije. Z mednarodnim dnem želijo opozoriti, da je, kljub hitremu tehnološkemu razvoju, stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno zelo nizka. Z organizacijo različnih dejavnosti želijo spodbuditi razvoj in povečanje le- te.

Projekt Rastem s knjigo

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Projekt je Ministrstvo za kulturo začelo izvajati v šolskem letu 2006/2007, najprej zgolj za osnovne šole. Javna agencija za knjigo Republike Slovenije ga je začela voditi ob ustanovitvi leta 2009. Izvajamo ga v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami, osnovnimi šolami s prilagojenim programom, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter osnovnimi in srednjimi šolami v zamejstvu (Avstrija, Madžarska, Italija). Sodelujemo tudi z učitelji, ki poučujejo slovenščino v t. i. sobotnih šolah (Amerika, Avstralija), pri dopolnilnem pouku v tujini (Belgija, BiH, Srbija, Hrvaška, Francija idr.) in v Evropskih šolah (Bruselj, Luksemburg, Frankfurt idr.).

Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« so
  • spodbujati dostopnost kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, 
  • promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja,
  • spodbujati bralno motivacijo šolarjev in njihov obisk splošnih knjižnic,
  • motivirati založnike za večje vključevanje sodobnih slovenskih piscev v založniške programe za mladino ter povečevanje deleža izdanega izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja.

Kako poteka projekt Projekt »Rastem s knjigo« pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), Zavodom RS za šolstvo, Združenjem splošnih knjižnic, Sekcijo šolskih knjižnic pri ZBDS in Društvom slovenskih pisateljev.
Prve priprave na projekt, ki je vezan na šolsko leto, se pričnejo v spomladanskih mesecih z javnim razpisom, v okviru katerega naša pristojna strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov.
Vsako leto sta izbrani dve drugi deli. Delovna skupina, ki vključuje predstavnike sodelujočih institucij, pripravi natančne informacije o izvajanju projekta za šole in knjižničarje, v sodelovanju z založnikom in avtorji pa tudi promocijsko gradivo in predstavitvena filma za obe deli. 
Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra ob mednarodnem dnevu pismenosti. Takrat so izbrane knjige dostavljene v vse splošne knjižnice v Sloveniji.
Vsi sedmošolci in dijaki prvih letnikov srednjih šol prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih in srednjih šol. Obisk knjižnice poleg prejema knjige vključuje še spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter predstavitev avtorjev in knjige. Med šolskim letom potekajo tudi srečanja učencev in dijakov z avtorji izbranih knjig po številnih slovenskih šolah, ponekod pa tudi v zamejstvu in drugod po svetu. Te nastope sofinancirata Društvo  Bralna značka Slovenije – ZPMS in Društvo slovenskih pisateljev. Hkrati se pri promociji branja že vrsto let povezujemo tudi s Košarkarsko zvezo Slovenije.
Branje je za mišljenje kot telovadba za telo.